Slovenija je v svetu prepoznavna kot majhna, a izredno pestra turistična destinacija. Na relativno majhnem prostoru se razvijajo različne panoge turistične ponudbe, od pohodništva, smučanja, kolesarjenja, do kopališč, marin in zdravilišč. Poleg tega ima turizem v Sloveniji izredno vlogo pri ohranjanju kulturne identitete s svojo gastronomsko ponudbo, zidanicami, turističnimi kmetijami in drugimi oblikami podeželskega turizma ter slikovitimi zgodovinskimi jedri izbranih slovenskih mest z bogato kulturno ponudbo. Prepoznavna je tudi na področju kongresnega turizma. Slovenija pogosto promovira kot »zeleni otok« sredi Evrope. Ob vse večji okoljski krizi stopajo v ospredje njena naravna bogastva, kot so izredna vodnatost, gozdnatost in razgibanost pokrajine. Visokogorje, kraško podzemlje, gozdovi, raznoliko vodovje in termomineralni vrelci omogočajo ustvariti Sloveniji v svetu prepoznaven brend in hkrati omogočajo pogoje za razvoj ekoturizma. Nenazadnje predstavlja dodano vrednost slovenski človek, ki s svojo pregovorno srčnostjo in gostoljubjem obiskovalcem ustvarja prijetno vzdušje.
Slovenski turizem ima globoke korenine, ki segajo v pionirske čase svetovnega turizma, v sredino 19. stoletja. V povezavi z izgradnjo Južne železnice so se začeli obiski Postojnske jame, kateri so se sčasoma pridružili še drugi tradicionalni turistični kraji, ki še danes predstavljajo vrh slovenske turistične ponudbe: Bled, Portorož, Rogaška Slatina itn. Ti so bili v preteklosti izpostavljeni razvoju množičnega turizma, ki je imel kljub pozitivni socialni noti marsikje izrazito negativne vplive okolje, vključno z neokusno postavljeno infrastrukturo. Zlasti obalna območja istrskih mest in Bleda so dobila monotono betonsko podobo. Veliko spremembo v miselnosti snovalcev turizma je prinesla osamosvojitev Slovenije, a tudi po njej so bila potrebna leta za preboj na svetovnem trgu.
Zadnja leta je Slovenija prepoznana kot ena bolj privlačnih destinacij v Evropi. Splošna ekspanzija turistične dejavnosti po svetu in tudi turistična privlačnost sosednjih držav sta v spodbudila nagel vzpon turistično-gostinske dejavnosti. Slednja je v predkoronskih časih prispevala že skoraj petino BDP, a sledila je zdravstvena kriza in z njo krčenje turistične dejavnosti. Kriza je poleg negativnih učinkov prispevala tudi dragoceni čas za razmislek, kako razvijati turizem v Sloveniji ob spremenjenjih okoliščinah v prihodnosti. Ta ostaja negotova tudi zaradi vzpenjajočih okoljskih tveganj, ki med drugim ogrožajo stabilnost gospodarstva.
V stranki Z.DEJ dajemo okoljskim vprašanjem temeljni pomen, zato zagovarjamo trajnostno naravnane rešitve. Naša vizija razvoja je usmerjena v ekoturizem in butični turizem, ki bosta na eni strani zagotavljala pristna, edinstvena doživetja tujim gostom in po drugi strani ponujala pestro ponudbo dragocenemu domačemu gostu. Trajnostni vidik turizma mora spodbujati predvsem razvoj domačega turističnega trga, saj se bo le na ta način zmanjšal pritisk prometa na okolje. Na splošno velja, da imajo najbolj stabilno turistično infrastrukturo ravno države, katerih ponudba je privlačna tudi za domače goste. Slednje je še posebej pokazala tudi aktualna zdravstvena kriza, ko se turistično dejavnost rešuje s subvencioniranjem domačih gostov.
Vsekakor je potrebno v prvi vrsti preprečiti razvoj množičnega turizma in Slovenijo iz tipično tranzitne preobraziti v državo končne destinacije. Razvoj mora biti usmerjen v drastično zmanjšanje avtomobilističnih gostov, ki v dolgih kolonah v cestnem prometu na vrhuncu turistične sezone ustvarjajo prometne zamaške, onesnažujejo zrak, uničujejo cestno infrastrukturo, zmanjšujejo kakovost življenja dnevnih migrantov in negativno vplivajo na gospodarstvo. Tudi domačega gosta je treba v čim večji meri spraviti iz avtomobila na noge, na kolo ali na vlak. V kar največji meri bomo spodbujali prenočevanje v obstoječih stacionarnih objektih in le z veliko preudarnostjo gradnjo novih, ki bodo morali zadostiti visokim okoljskim standardom, kot so ekohiše, glamping hišice ipd.
Izrednega pomena za Slovenijo je zaradi njene precejšnje ohranjenosti narave razvoj ekološkega turizma. Mednarodna zveza za ekoturizem (The International Ecotourism Society) pod tem pojmom opredeljuje potovanja na naravna območja, ki naj bi jih obiskovalci s svojim odgovornim ravnanjem, torej z neagresivnim poseganjem v naravo, takšna tudi ohranjali. Ekoturizem raje kot na količino gostov prisega na kakovost. Ne le da ozavešča popotnika o okoljskih problemih, ekoturizem krepi gospodarski razvoj lokalnih skupnosti. Neguje tudi spoštovanje do različnih kultur in človekovih pravic. Pomemben del ekoturizma sta tudi ohranjanje biološke in kulturne raznovrstnosti skozi zaščito ekosistemov in promocija trajnostne uporabe biodiverzitete s pomočjo zagotavljanja delovnih mest. Ekoturizem je izkušnja, ki popotnika bogati z novimi znanji o načinih življenja, s katerimi okoljsko osveščeni popotniki na izbrani lokaciji podpirajo varovanje narave in kulturno dediščino tamkajšnje lokalne skupnosti. Sodobni ekoturisti posegajo po domačih, avtohtonih izdelkih, po možnosti iz ekološke pridelave. Izbrane destinacije ekoturistov so največkrat območja visoke naravne vrednosti, kot so narodni parki, naravni rezervati idr. oblike varovanih območij. Namesto avtomobila in letala se poslužujejo železnice idr. oblik okolju prijazne mobilnosti.
Poleg ekoturizma v Sloveniji podpiramo razvoj butičnega turizma. Ustvariti vrhunsko ponudbo, zanimivo za petične goste, pomeni izboljšati gastronomsko ponudbo, temelječo na narodni in lokalni tradiciji. Posebno mesto pri tem predstavljajo ekološki kmetje, vinarji, mikropivovarji, zeliščarji ipd. Poleg gostinstva je potrebno širiti ponudbo atraktivnih dejavnosti aktivnega turizma, ki bo privlačila zvedavega gosta.
V stranki Z.DEJ posebno pozornost posvečamo kongresnemu turizmu. Slovenija ima ob postavitvi primerne infrastrukture velike možnosti izvajanja teambuildinga in kongresnih dejavnosti tudi mednarodnih razsežnosti. Poleg mirnega okolja k temu prispeva tudi njen ugoden geostrateški položaj. Prav tako so zanimive kulturne prireditve, kot so slikarske kolonije, kulturni festivali, koncertna dejavnost, knjižni sejmi, srečanja pisateljev ipd., kar prispeva h kulturnemu razvoju.
Zaradi popularizacije različnih oblik športa in raznovrstne športne infrastrukture je Slovenija prepoznavna tudi na področju športnega turizma. Temu v stranki Z.DEJ dajemo izjemen pomen. Rekreacija, zdravje, športni duh, solidarnost in vse večji uspehi slovenskih vrhunskih športnikov so razlogi za nadaljnje širjenje športne turistične ponudbe. Slovenija je v preteklosti dokazala, da je lahko tudi odličen organizator številnih mednarodnih športnih dogodkov, predvsem na področju zimskih in dvoranskih športov. Z organizacijo takšnih dogodkov Slovenija, lahko ponudi obiskovalcu bogato turistično ponudbo. Pri stranki Z.DEJ se zavzemamo tudi za izgradnjo nacionalnih športnih centrov, ki bi prav gotovo pozitivno vplivali na razvoj športnega turizma, saj bi z izgradnjo takšnih centrov privabili številne tuje reprezentance in športne klube, ki bi pozitvno vplivale tudi na razvoj ostalih turističnih panog.