Vsak od nas je lahko zavestno ali nezavestno ključen pri tem, da se samomor ne zgodi.
Preventiva v boju proti samomorom je vseprisoten izziv, s katerim se soočamo, saj samomor ne izbira. Udari lahko v vseh obdobjih in pri različnih starostih ljudi.
Dejstvo je, da vsaka življenjska izguba nekoga, ki nam je pri srcu, pa naj si gre za izgubo starša, partnerja, prijatelja ali sodelavca, predstavlja veliko bolečino in intenzivno trpljenje. Še veliko huje pa je, ko si nekdo od bližnjih sam vzame življenje. Običajno take izgube udarijo kot strela z jasnega in za sabo pustijo veliko neodgovorjenih vprašanj. Predvsem vprašanj glede tega, zakaj je do tega prišlo in zakaj kot bližnji tega nismo mogli ali skušali preprečiti. Občutek krivde, jeza, nemoč, žalost in celo depresija običajno pri tistih, ki ostanejo, zarežejo za vse življenje.
Na žalost pa samomorilsko vedenje ne zajema le samomora, ampak vključuje predvsem suiciden način razmišljanja in poskuse samomora, celo po več poskusov, kar za tiste, ki to preživljajo in doživljajo, predstavlja velik izziv. Pravzaprav gre za izziv za celotno družbo. Predvsem Slovenija, ki se po številu samomorov uvršča v vrh evropskih držav, bi tej problematiki morala nameniti večjo pozornost in več energije usmerjati v preprečevanje samomorilskega vedenja.
Stranka Zelenih dejanj vidi vlogo države v aktivnem preprečevanju samomorov, predvsem z ozaveščanjem ljudi o tej temi, izobraževanjem o vzrokih in posvečanju večje pozornosti na opozorilnih znakih samomora. Pristojni na tem področju bi morali več pozornosti nameniti preventivnim ukrepom. Prisluhniti bi morali ljudem, ki z različnimi signali kažejo, da potrebujejo pomoč. Dostopnost do strokovnjakov, ki bi ljudem s težavami lahko pomagali, bi morala biti boljša, čakalne vrste za duševno pomoč pa bistveno krajše;
Prav tako smo prepričani, da bi v fazi preventive večjo vlogo lahko odigrala narav in zdrav življenjski slog. V zadnjih letih namreč v svetu naraščajo znanstveni dokazi, ki potrjujejo, da sproščanje v naravi zmanjšuje tveganje za depresijo. Dejstvo je, da imajo ljudje, ki več časa preživijo v naravi, boljše mentalno zdravje od tistih, ki tega ne počnejo. Prav tako lahko k čustvom in občutkom pomembno vpliva zdrava prehrana.
Ne moremo mimo dejstva, da je epidemija koronavirusa poglobila osamljenost pri ljudeh, povečala razdalje med ljudmi, omejila stike, skrhala marsikateri odnos ali poglobila krizo. Zatekanje pred elektronske naprave in utapljanje v video igricah so tesnobo, jezo, žalost in živčnost pri ljudeh le še okrepili, prav tako je pri večini ljudi danes prisoten strah pred ponovnim zaprtjem.
A vedno se na težave da gledati tudi s pozitivne plati. Živimo v Sloveniji, ki je zelena dežela, polna naravnih danosti, kot so gore, prostrani gozdovi, reke in slapove ter nenazadnje morje, ki nas vsakič znova napolnijo s pozitivno energijo. Če bi te zaklade narave ustrezno povezali s primernimi programi, bi prav gotovo lahko prispevali k boljšemu in kakovostnejšemu življenju marsikaterega državljana, ki ga je kdajkoli prevzela črna misel na samomor.
Svetovni dan preprečevanja samomora v Sloveniji je dan, ko bi vsakdo od nas moral za trenutek zastati in se vprašati, kaj in kako lahko prispeva k temu, da bo na življenje gledal s pozitivne plati. V stranki Z.Dej vidimo svetlo prihodnost in prepričani smo, da je v naši državi še veliko potenciala, da bi lahko živeli bolje. Dovolimo, da nas vodijo volja do življenja, pozitivna energija in optimizem!