Veliko v zadnjem času ponovno beremo o vodiku in gorivnih celicah. Kako bi lahko bila ta tehnologija rešitelji podnebne krize na področjih kot so promet, gospodinjska samooskrba in še kaj?
Govorim na podlagi izkušenj vodenja projekta Razširjena analiza vpliva tehnologije na politike za Evropsko komisijo, vodenja vladne projektne skupine za vodik in gorivne celice ter dveh magisterijev s področja vodika in gorivnih celic Master of Science in Master of Phylosophy v Angliji. Na podlagi tega je bilo napisanih in objavljenih tudi nekaj strokovnih člankov in izvedenih predavanj na konferencah po svetu.
Dejstvo je, da ta tehnologija ni nekaj novega, zato me žalosti, da se vsebina iz člankov ne preseli bolj operativno v demonstracijske projekte. Med našim prejšnjim predsedovanjem smo namreč že imeli nabor prioritetnih vladnih projektov, eden od teh je bil vezan tudi na vodik in gorivne celice. Cilj je bil demonstracijski projekt avtobusa na vodik in črpalke za vodik, rezultat dela pa je bila informativna brošura o vodiku in gorivnih celicah za vsako gospodinjstvo. Ideja projektne skupine je bila sicer dobro zastavljena, a pozabili smo na realnost, da se premiki na ministrstvih ustavijo na drugem ali tretjem nivoju uradnikov. Zato tudi tako bori rezultat.
Od takrat se je v Sloveniji odvilo kar nekaj aktivnosti na področju vodika in gorivnih celic. Med drugim je bil ustanovljen center za vodikove tehnologije, nesrečni projekt črpalke za vodik v Lescah, Slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice (SIHFC) in še kaj, še vedno pa nismo naredili nič konkretnega.
Zavedam se sicer, da je implementacija nove tehnologije dologorčen postopek, a glede na vse razvojne kazalce Slovenija nima nobenega izgovora več, da ne implementira novih tehnologij, kot so vodik in gorivne celice. Žalostno je, da že 30 let imamo svojo državo in s tem 14 vlad, s katerimi pa vsakič znova pridejo na plan druge prioritete in interesi.
Slovenija je majhna država, kjer je povezavo med politiko, podjetji in oblikovanimi politikami toliko lažje identificirati. Žal prihaja do odpora do sprememb predvsem na političnem nivoju pri implementaciji novih tehnologij pri nas. Zato se lahko vprašamo, kateri od znanih politikov so lastniki delnic v naših energetskih družbah in zakaj nove tehnologije ne naredijo preboja v Sloveniji. Verjetno zato, ker bo nekdo od starejših izgubil moč in jo nekdo od mlajših pridobil. A če želimo slediti ciljem in se odzivati na nepovratna opozorila IPPC poročila, bomo morali narediti tudi ta korak. Zdej!
Za vse, ki vas zanima več o vodiku in gorivnih celicah: https://uhra.herts.ac.uk/handle/2299/20222