ZELENE NALOŽBE: V SLOVENIJI SE POTENCIALI KAPITALSKEGA TRGA NE IZKORIŠČAJO DOVOLJ

Vse finance in naložbe so seveda lahko instant zelene, »eko-bio«, itd… trenutno trend barva, ki se prodaja. Zakaj bi bilo drugače pri denarju – tudi denar se prodaja. Ali obstajajo mogoče kakšna pravila ? Da – obstajajo, zelo natančna. In kaj sploh je ESG? Zelo na kratko – sledenje prehodu v trajnostne finance. Še bolj na kratko – zelene naložbe.

KAJ SO ZELENE NALOŽBE OZIROMA ESG?

Nekaj terminologije: ESG (environmental, social and governance) je sinonim za “trajnostne finance”. Trajnostno financiranje se nanaša na postopek upoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov (ESG) pri sprejemanju naložbenih odločitev v finančnem sektorju, kar vodi k dolgoročnejšim naložbam v trajnostne gospodarske dejavnosti in projekte. V okviru ESG zeleno financiranje pomeni mobilizacijo privatnega kapitala v zelene, ekološke investicije.

Kaj so torej zelene naložbe, zelene finance? Zelene obveznice naprimer. Vsako naložbo seveda lahko opredelimo kot »zeleno« kar tako – kot rečeno, z vidika trženja je to seveda odlično. Ampak zelena obveznica mora biti izdana v skladu z EU Green Bond Standard (o tem podrobneje naslednjič).

KAKO TRAJNOSTNE FINANCE URESNIČITI V GOSPODARSTVU?

Izhodišče je lahko navedba UMAR – Delež obnovljivih virov energije (OVE) bo v Sloveniji brez korenitejših sprememb v nekaj letih zaostal za povprečjem EU in za cilji, saj se po letu 2005 povečuje skromno, najmanj med vsemi članicami EU. Za pospešitev rabe OVE v smeri cilja Strategije Razvoja Slovenije 2030 bo potreben hitrejši premik k zelenim energetskim naložbam! (UMAR – Poročilo o razvoju 2021, stran 78).

Kako bo torej implementiran cilj premika k zelenim naložbam? Morda s trženjem finančnih produktov ali obveznic kot okoljsko trajnostnih naložb, tudi z upoštevanjem zahtev z določeno uporabo nacionalnih oznak. Torej, zagotoviti je potrebno jasno prepoznavnost in preprečevanje lažnega zelenega oglaševanja (t.i. greenwashing). Lažno zeleno oglaševanje pomeni trženje finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici niso izpolnjeni osnovni okoljski standardi.

Standardi torej, ponovno, ampak v tem primeru so dobrodošli. Uvaja jih na primer Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (taxonomija), kapitalskih tokov.

KDAJ SO NALOŽBE OKOLJSKO TRAJNOSTNE?

Ekologija ne sme biti vnaprej proti kapitalu, kapitalizmu, ker je kapital slab, se sliši slabo, ker kapital uničuje naravo, torej uničuje zeleno… . Sploh ne. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja je potrebno kapitalske tokove usmeriti v trajnostne naložbe. Pomembno je, da se za doseganje teh ciljev v celoti izkoristi potencial kapitalskega trga. V tem okviru je ključnega pomena, da se da na voljo dovolj finančnih produktov, s katerimi se uresničujejo okoljsko trajnostni cilji. In produkte, ki niso »zeleno oprani«. Vlagatelji morajo dobiti verodostojna pojasnila predvsem o tem, konkretno, kako dejavnosti, v katere vlagajo, prispevajo k okoljskim ciljem. V nedavnem projektu Evropske Komisije razvoja trga kapitala v Sloveniji je ugotovljeno, da se potenciali kapitalskega trga ne izkoriščajo dovolj, sploh pa ne ESG oziroma zelena komponenta. Nazaj na standarde – Uredba 2020/852 torej (med drugim) določa klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti na ravni EU. Namen je omogočiti razvoj prihodnjih dejanj in politik v podporo trajnostnemu financiranju, vključno s standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte. Drugače povedano – uredba določa merila za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, za namen določitve okoljske trajnostnosti posamezne naložbe.

Npr. gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, kadar:

(a) bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem (določeni v Uredbi);

(b) ne škoduje bistveno okoljskim ciljem;

(d) izpolnjuje tehnična merila za pregled, ki jih je posebej določila Evropska Komisija.

V SLOVENIJI POTREBUJEMO HITREJŠI PREMIK K ZELENIM ENERGETSKIM NALOŽBAM - TAKOJ!

Moj namen ni iti v podrobnosti in razlago Uredbe. Namen je poudariti, da je eden od možnih načinov udejanjanja ciljev UMAR implementacija, izvajanje Uredbe 2020/852 in z njo povezane zakonodaje. Kdaj ? Takoj ! Uredba začne veljati delno 1. januarja 2022 ter v celoti 1. januarja 2023. Kdo – Vlada RS.

Izjemno vzpodbudno je, da Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) April 2021 (tisti, ki ga je nedavno potrdila Evropska Komisija) izrecno upošteva EU taxonomijo in z njo povezano regulativo. Predlagani projekti, ki bodo izpolnjevali pogoje upravičenosti, se bodo presojali na podlagi meril za ocenjevanje, kot pogoj za izvedbo investicij je določeno tudi spoštovanje načela »ne sme bistveno škodovati«, ki ga določa 12. člen Uredbe (EU) 2020/852 o ustanovitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.

Upajmo, da se bo res izvajalo, predvsem z izvajanjem določila, da morajo biti investitorji seznanjeni, kako je njihova naložba prispevala k okoljskim ciljem. In velja spremljati , kako se bo nadzorovalo izvajanje navedene in ostalih okoljskih uredb, tudi v zavezah v NOO. Morda delegirani tožilci v Evropskem javnem tožilstvu? Aja – nimamo jih (še).

ESG

ZELENE NALOŽBE: V SLOVENIJI SE POTENCIALI KAPITALSKEGA TRGA NE IZKORIŠČAJO DOVOLJ

KAJ SO ZELENE NALOŽBE OZIROMA ESG?

KAKO TRAJNOSTNE FINANCE URESNIČITI V GOSPODARSTVU?

KDAJ SO NALOŽBE OKOLJSKO TRAJNOSTNE?

V SLOVENIJI POTREBUJEMO HITREJŠI PREMIK K ZELENIM ENERGETSKIM NALOŽBAM - TAKOJ!

O STRANKI

PROGRAM

PRIDRUŽI SE