Oglasni panoji in svetlobno onesnaževanje

Vizualno onesnaževanje krajine – tako najlažje definiramo onesnaževanje, ki ga povzroča preplavljenost prostora z oglasnimi panoji in čezmerno vnašanje svetlobe v okolje. Oba sodita v t.i. reverzibilno onesnaževanje. To pomeni, da je to vrsto onesnaževanja iz okolja možno odstraniti ter okolje povrniti v prvotno stanje.

Če smo ena redkih, če ne edina država na svetu, z zakonodajo s področja svetlobnega onesnaževanja, je oglaševanje v odprtem prostoru regulirano skozi mnoge zakone, uredbe in občinske odloke. Tovrstna razpršenost ustvarja preveč priložnosti za izigravanje zakonodaje.

V stranki Z.dej smo na terenu prepoznali, da se vizualno onesnaževanje koncentrira ob:

• prometni infrastrukturi (avtoceste, ceste in mestne ulice)
• arhitekturni in kulturni dediščini (zgodovinske stavbe, kozolci)
• kmetijskih zemljiščih in gozdnemu robu

Škodljivi učinki vizualnega onesnaževanja se neizogibno kažejo kot: 

1. oviranje prometne varnosti
2. neugledna podoba javnega prostora, iznakažena kulturna slovenska krajina 
3. zlonamerna manipulacija kmetijskih in gozdnih zemljišč
4. neposredna grožnja okolju in zdravju ljudi

1. Oglasni panoji vzdolž prometne infrastrukture prvenstveno uničujejo podobo krajine in javnega prostora. Vzporedno pa tudi negativno vplivajo na prometno varnost. Oglasni panoji povečujejo človeško razdražljivost in obenem zmanjšujejo potrpežljivost in zbranost voznikov, ki sta osnovna pogoja za varno vožnjo in varnost vseh udeležencev na cesti. Enako oglasni panoji preusmerjajo osredotočenost pešcev, kolesarjev in ostalih deležnikov. Vse to se odraža v poslabšanem stanju varnosti cestnega prometa. V stranki Z.dej se zavedamo, da varnost na cesti ni samoumevna. Ugotavljamo, da se oglaševanje ob cestah, poleg mobilnih telefonov, uvršča med glavne motilce pozornosti v prometu. Zakonodaja glede uporabe mobilnih telefonov med vožnjo je dokaj restriktivna. Sprašujemo se, zakaj na podobno rigorozen način še ni omejeno oglaševanje ob prometnicah.

V stranki Z.dej je prometna varnost eden izmed prioritetnih ciljev. Zatorej smo prepričani, da se mora komercialno oglaševanje umakniti iz vidnega polja prometnih površin, prednostno iz avtocest in hitrih cest.

2. Oglasni panoji posameznika vznemirjajo in mu jemljejo pravico do neobremenjenega gibanja v javnem prostoru. Prenasičenosti z oglasnimi panoji se v vsakdanjem življenju nikakor ne moremo izogniti. V današnji digitalni dobi obstaja sodobno dvosmerno e-oglaševanje, ki omogoča, da oglaševalci nagovorijo vnaprej opredeljene ciljne skupine. V stranki Z.dej se nam zdi nesprejemljivo, da se javni prostor kazi s preživetimi oglasnimi panoji. Ti panoji ne popačijo le podobe mestnih jeder in pročelij zgodovinskih stavb, ki spadajo v zakladnico kulturne dediščine. Izven naselij rušijo estetiko krajine ter degradirajo kozolec kot simbol slovenske krajinske arhitekture.

V stranki Z.dej namenom izboljšanja podobe kulturne krajine načrtujemo popolno prepoved oglaševanja na kozolcih. Rešitev vidimo v ureditvi občinske subvencije, ki bo lastnikom kozolcev omogočila pridobiti sredstva za njihovo obnovo. Vsekakor ob zavezi, da kozolci nikdar več ne bodo v funkciji oglaševanja, temveč bodo služili svojemu primarnemu namenu.

3. Trenutno je v državnem zboru v obravnavi nov predlog Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki navidezno namerava zmanjšati oglaševanje zunaj poselitvenih območij v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. V predlogu zakona nikakor ne smemo spregledati zaskrbljujočega dejstva, da zakon NE bo veljal za že obstoječe oglasne objekte. Ti torej nemoteno ostajajo dalje v prostoru. Ker je v zakonu zajezitev novega oglaševanja načrtovana šele po letu 2025, pomeni, da imajo oglaševalci na voljo še precej časa, da pred uveljavitvijo zakona postavijo še več novih oglasnih objektov. Sprejemanje po vsebini nekoristnih določb je popolnoma neopravičljivo. Nedopustna vsebina zakona bo dopuščala, da bo stanje v prostoru ostalo nespremenjeno. V stranki Z.dej smo mnenja, da bi načrtovana sprememba zakonodaje nujno morala zajemati že obstoječe oglasne objekte. Povsem razumno je, da bi omejitev oglaševanja v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča veljala tudi znotraj poselitvenih območij. Kmetijska zemljišča znotraj poselitvenih območij so namreč bistvena za razvoj lokalne samooskrbe prebivalcev s hrano. Pomembna so tudi za zagotavljanje zdravega in okolju prijaznega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. 

Oglasni panoji na gozdnem robu pa z osvetljenostjo ne prispevajo le k opustošenju ekosistemov, ampak prevečkrat zahtevajo sečnjo dreves, ki zastirajo pogled na panoje. Gozdni rob kot stičišče med gozdom in drugimi površinami je s svojo biodiverziteto izjemnega pomena, zato bi ga morali varovati in ohranjati. Ključno je, da se kmetijska in gozdna zemljišča uporabljajo namensko in ne za postavljanje oglasnih panojev.

V stranki Z.dej izražamo mišljenje, da se mora oglaševanje nemudoma umakniti s kmetijskih in gozdnih zemljišč. V ta namen bo potrebno sprejeti do oglaševanja neprizanesljivo zakonodajo.
V stranki Z.dej se zavzemamo za prepoved oglaševanja in osvetlitve ob gozdnem robu. Vse z namenom ohranitve biodiverzitete gozdnega roba, ki predstavlja neprecenljiv most med gozdom in drugimi površinami.

4. Oglaševanje v urbanem okolju vse prevečkrat moti nočni mir in počitek. Osvetljeni oglasni panoji, LED paneli, svetlobne vitrine in digitalni zasloni povzročajo nepotrebno svetlobno onesnaževanje. Lamelni in roto panoji z vrtenjem proizvajajo hrup. Svetloba in hrup, ki ne nastajata zaradi človeških eksistenčnih potreb, bi se iz okolja morala popolnoma odpraviti. Za postavitev, obratovanje in vzdrževanje takih panelov in zaslonov se nesmiselno porablja energija, kar je v nasprotju s prepričanjem o učinkoviti rabi energije, ki je osnova za zasledovanje ciljev razogljičenja Slovenije. Oglasni panoji so zato nedvomno sporni tudi iz okoljskega vidika.

Svetlobno onesnaževanje povzročeno s strani osvetljenih oglasnih panojev, svetlobnih panelov in zaslonov moti naravni bioritem vseh živih organizmov. Ta vsiljena svetloba zavira produkcijo melatonina – hormona, ki se pri ljudeh tvori izključno v temi in uravnava naše spanje. Vsiljena nočna svetloba torej povzroča motnje spanja kar posledično prizadene razpoloženje in znižuje kvaliteto življenja. Nenazadnje prizadejan stres in sproženo nelagodje občutno vplivata na zdravje ljudi. 

Enako v naravnem okolju ima pogubne vplive na vedenjsko in populacijsko ekologijo favne in flore. Živali moti pri orientaciji, prehranjevanju, razmnoževanju, komuniciranju in migracijah. 

Na srečo že leta 2007 sprejeta Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja v okvirih določa omejitve s katerimi poskuša varovati ljudi in naravo pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja. V stranki Z.dej opažamo, da je Uredba zaradi napredka tehnologij v nekaterih delih že zastarela. Prav tako se na terenu kaže nedosledna uporaba njenih določil.

V stranki Z.dej podpiramo posodobitev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in hkrati zahtevamo striktno spoštovanje Uredbe. Vse s ciljem zaščite okolja in zdravja ljudi.

Zato si pri Z.dej prizadevamo, da bo oglaševanje v odprtem prostoru urejeno tako, da ne bo vplivalo na prometno varnost, razvrednotilo podobe slovenske krajine, zlorabljalo kmetijskih in gozdnih zemljišč ali ogrožalo kvalitete življenja in okolja. Zagovarjamo, da so vsebine namenjene potrošništvu lahko postavljene izključno na lokacijah, kjer se potrošništvo dogaja.